Prepričan moraš biti, da zmoreš več, da si zaslužiš več in potem telo sledi glavi

Med drugim je na evropskem prvenstvu v gorskem in trail teku v francoskem Annecyju v disciplini gor/dol med članicami osvojila izjemno sedmo mesto, zmagala je na prestižni tekmi Dolomyths Run v Italiji, osvojila pa je tudi tri državne naslove.
Krkočeva se tako po dveh porodih uspešno vrača na tekaška tekmovanja. V pogovoru nam je ambasadorka znamke Merrell povedala, kako potekajo njeni treningi in kje bo v letu 2025 stala na startni črti.

1. Kako je Lucija vzljubila tek, kdaj ste začeli teči?

Na tekaške tekme sem začela hoditi že zelo zgodaj, to je pri sedmih letih, vendar takrat nisem doživljala velike ljubezni do teka. Skoraj pred vsako tekmo sem jokala, ker nisem marala hoditi na tekmovanja. Pri dvanajstih letih sem mislila, da sem opravila s tekaško »kariero«, vendar me je v zadnjem razredu OŠ, Edvin Kosovelj povabil na treninge v Novo Gorico. Tako sem počasi preko prijateljev ter tekem po vsem svetu vzljubila tek in danes si ne predstavljam življenja brez njega.

2. Tečete torej že več kot 20 let. Kako se je tek skozi leta spreminjal, kaj se vam zdi danes drugače kot nekoč?

Mislim, da je danes tek dostopen vsem, pa tudi rezultate spremlja več ljudi, kot jih je včasih. Danes gre tek, pa tudi ostali športi, zmeraj bolj v detajle. Na voljo je vedno boljša oprema, ki omogoča izboljšanje tehnike teka, razvija se načrtovanje treningov, prehrana …

Do neke mere se tudi jaz poslužujem tega, po drugi strani pa se poskušam vsem novostim izogibati, ker mislim, da s tem, da sem izmerjena do potankosti, izgubim občutek zase, za svoje telo in za svoje občutke. Če se temu ne bi izogibala, bi morda imela še boljše rezultate, ampak raje imam svojo tekaško prvinskost.

3. V mladinski konkurenci ste tekli tako na cesti kot tudi na gorskih tekih, zelo hitro ste nastopili na svetovnem prvenstvu. Preiskusili pa ste se tudi v maratonu. Če se ne motim, ste prvega odtekli leta 2011 in to z odličnim časom krepko pod 2:50. Koliko maratonov ste doslej pretekli in ali vas morda še kdaj vidimo na katerem?

Res je. Odtečene imam tri maratone in vse tri pod 2:50. Zaenkrat se ne vidim spet v maratonskem treningu, ampak nikoli ne reci nikoli.

4. Je maraton zahtevnejši od gorskega teka?

Hmmm … težko vprašanje, ne vem, za katero bi se odločila. Če primerjam 42 km na Ljubljanskem maratonu ali GM4O, ki ima enako dolžino, samo da so dodani višinci in zahteven teren, mislim da je oboje zelo zahtevno in da oboje zahteva dobro fizično in psihično pripravljenost.

5. Kaj pa imate sicer raje – cesto ali neurejene stezice v naravi?

Trenutno grem raje na tekme, kjer so neurejene stezice, ampak na treningih kombiniram oboje.

6. Imate 9 medalj iz evropskih in svetovnih prvenstev, vaših državnih naslovov in zmag, tudi na tekmah svetovnega pokala, se skorajda ne da prešteti. Imate morda kljub temu kakšen poseben tekaški dosežek, na katerega ste najbolj ponosni?

Najlepši spomin še zmeraj drži 3. mesto na svetovnem prvenstvu v gorskem maratonu, ki se je odvijalo v Podbrdu leta 2016. Res je poseben občutek, ko osvojiš medaljo na domačih tleh, med domačimi ljudmi.

7. V enem izmed intervjujev ste dejali, da za uspeh ni dovolj le trd trening, ampak da si moraš upati tudi na tekmi pokazati, kaj zmoreš oziroma da si moraš upati biti prvi. Kako ste se vi »naučili« zmagovati?

Res je. Glava in telo morata biti usklajena, ne le na tekmah, ampak tudi na treningih. Prepričan moraš biti, da zmoreš več, da si zaslužiš več in potem telo sledi glavi. Ni pa vedno tako, pridejo tudi trenutki, ko nastopijo dvomi. Največ sem se naučila preko izkušenj in lastnih analiz.

8. Leta 2021 ste se po odsotnosti zaradi nosečnosti spet vrnili na tekme. Vam je premor koristil ali ste zelo pogrešali tek in tekme? Kaj pa je bilo pri povratku najtežje?

Leta 2017 sem prvič zanosila. V zadnji polovici nosečnosti sem morala končati s tekom. V začetku leta 2018 sem rodila in se mi zdi, da poleti že bila na prvi tekmi. Enako sem ponovila v drugi nosečnosti (2019-2020). Tek in tekme sem seveda pogrešala. Verjetno mi je premor koristil, vendar so se z otroki spremenile okoliščine in prioritete. Najtežje je bilo ponovno pridobiti tekaško težo (v prvi nosečnosti sem se zredila za 18 kg, v drugi pa za 15 kg), mišice in čas za tek.

9. Kako sedaj uspete usklajevati materinstvo in treninge? Imate morda kakšen dober nasvet za vse mlade mamice, ki rade tečejo?

Težko je vse skupaj usklajevati … vendar nisem sama, imam razumevajočega partnerja, svojo in njegovo družino. Razumejo me in mi omogočajo, da grem na trening. Sta pa otroka sedaj tudi že dovolj velika, da me kdaj sama na kolesu spremljata, ko grem teči.

10. Pred leti ste maratonske uspehe nizali pod taktirko Romana Kejžarja. Kaj pa sedaj, ali sledite kakšnemu posebnemu programu?

Sedaj si večinoma sama zamislim treninge, če pa potrebujem nasvet, rada pokličem Edvina Kosovelja ali pa prosim Romana, če se lahko pridružim njegovi skupini na kakšnem intervalnem treningu v Ljubljani.

11. Kako izgleda vaš trening, koliko km na teden odtečete?

Trudim se, da mi uspe iti na trening 6-krat na teden in da naredim 60 km. To je zame neko povprečno merilo. Potem temu dodajam in odvzemam višince in kilometre, glede na tekme, obveznosti in pa seveda počutje. Od lanskega leta rada tek kombiniram s cestnim kolesom, ki me razbremeni. Trenažer mi je praktičen, ker mi omogoča trening v večernih urah in slabih vremenskih pogojih.

12. Kaj vam je pri izbiri obutve najbolj pomembno, na kaj ste pozorni?

Na splošno mi največ pomeni to, da copat zdrži čim več časa. Nikoli nisem imela problemov z žulji ali črnimi nohti. Načeloma lahko tečem v vsakem copatu, ne glede na znamko in model. So pa razlike pri tem, kako hitro »porabim« copat. Pri trail copatu imam rada, da ima na podplatu mehko gumo, ki mi omogoča boljši oprijem.

13. Kateri so vaši najljubši copati za:

• Vsakodnevni tek: Mizuno (večinoma Rider, Skyrise tudi kolekcija Neo, Mujin, Daichi)
• Gorski tek (tekme): Merrell MTL Long Sky in Merrell MTL Sky fire
• Cestni tek: Mizuno Rebellion
• Družinski pohod: Merrell Agility Peak

14. Lani ste med drugim zmagali tudi na znamenitem teku čez Piz Boe v italijanskih Dolomitih. Vas je zmaga presenetila in kako sploh je bilo na tej tekmi?

Dolomyths Run je bila najlepša tekma sezone. Pa ne samo zaradi zmage, ampak zaradi okolja, vzdušja, pomembnosti tekme in predvsem zaradi mojega občutka med samo tekmo. Proga je dolga približno 22 km (10 km vzpona in 12 km spusta) in ima 1750 m višincev. Teče se iz mesta Canazei preko prelaza Pordoi na Piz Boe (3152m) in po drugi strani nazaj v Canazei. Zmage nisem pričakovala. Že od začetke sem tekla svoj ritem in se do zadnjih treh kilometrov nisem ozirala nazaj. Če bi me prej katera prehitela, se ne bi sekirala, ker sem vedela, da za mano teče močna konkurenca. No, v zadnjih treh kilometrih pa nisem hotela prepustiti zmage. Res sem vesela za to tekmo, ker je bila na moji listi želja že kar nekaj let.

15. Nameravali ste teči na ljubljanskem maratonu, a vam je nastop preprečila poškodba. Ste jo že sanirali?

Ja, res je. Konec avgusta sem si poškodovala koleno pri teku s Triglava do Krme. Poškodbo sem sanirala in v decembru je bilo že bolje in sem se počasi vrnila na staro tedensko kilometrino.

16. Verjetno ste že polno zakorakali v tekaško sezono 2025. Kakšni so vaši načrti oziroma kje vse vas lahko pričakujemo na startni črti?

Ja, nekaj tekem imam že zastavljenih, kot je recimo UTVV v naši Vipavski dolini. Rada bi odtekla kakšno tekmo svetovnega in slovenskega pokala, pa spet kakšno tekmo v Dolomitih. Upam, da se uvrstim v reprezentanco za nastop na svetovnem prvenstvu v trail in gorskem teku, ki bo konec septembra v Pirenejih.

17. Je Tek na Šmarno goro še vedno vaša najljubša tekma? Katero domačo bi morda še priporočili rekreativcem?

Ja, definitivno Šmarna gora ostaja ena izmed mojih najljubših tekem. Priporočala bi še obisk naše Vipavske doline in obvezno udeležbo na UTVV. Je pa vsaka tekma zanimiva in lepa kamorkoli se odpravim po Sloveniji. Vsi organizatorji se znajo res potruditi, da se imamo tekači lepo.