Z Doro Pušavec o Hyroxu
Dora Pušavec je ena tistih žensk, ki rušijo stereotipe. Mama, žena, športnica in vplivnica, ki dokazuje, da se vrhunska telesna pripravljenost, družinsko življenje in ambiciozni cilji ne izključujejo – ampak se lahko celo dopolnjujejo. Iz rokometnih igrišč jo je pot zanesla v svet Hyroxa, izjemno zahtevnega športa, kjer se atraktivno prepletata tek in moč. V pogovoru nam je razkrila, kako je spoznala Hyrox, kaj vse zahteva ta šport in kako danes usklajuje treninge, prehrano in tekmovanja.
Kje si se spoznala s Hyroxom?
Hyrox sploh ni tako nova zadeva, če se ne motim, je obstajal že pred korono, potem pa je prav zaradi pandemije vse skupaj malo potihnilo. V Sloveniji pa je zares postal priljubljen v zadnjem letu.
Sama sem se s Hyroxom srečala že prej, že kar nekaj časa nazaj je moj mož Miha zasledil, da je nekaj Slovencev šlo na to tekmovanje. Rekel mi je, da se mu zdi zelo zanimiv šport, da gre za kombinacijo teka in moči, in takoj sem vedela, da je to zame.
Ker sem po naravi zaletava, sem se želela takoj prijaviti na tekmo, a me je Miha prepričal, da potrebuje več treninga teka, zato sva najprej nekaj mesecev pridno trenirala, nato pa šla lani aprila na najino prvo tekmo. In po tej prvi tekmi sem se zaljubila v to. Res gre za šport, ki te prevzame, čeprav se v teoriji tek in moč skupaj sliši precej enostavno, je v praksi druga zgodba.
Kako poteka Hyrox tekmovanje?
To je šport, pri katerem moraš biti predvsem vzdržljiv. Nekateri pravijo, da je precej težji kot triatlon, kar jaz sicer težko verjamem. Ampak ja, pri Hyroxu res v eni uri telo pripelješ do izjemnega napora.
Pri Hyroxu izmenjuješ kilometer teka in različne vaje za moč, torej začneš s kilometrom teka, nato sledi prva vaja. Ko oddelaš vajo, ponovno odtečeš en kilometer in tako naprej. Skupaj na tekmi pretečeš 8 kilometrov, vmes pa narediš 8 različnih vaj, ki si sledijo v točno določenem zaporedju. In sicer: 1000 m SkiErg, 50 m Sled Push, 50 m Sled Pull, 80 m Burpee Broad Jumps, 1000 m Rowing, 200 m Farmer’s Carry, 100 m Sandbag Lunges in 100 metov Wall Balls.
Kljub temu, da si vaje vedno sledijo v omenjenem vrstnem redu, je zaradi razlik na samih prizoriščih oziroma v dvoranah, proga vedno nekoliko drugačna. Zato je zelo pomembno, da si pred startom pogledaš, na kateri lokaciji se nahaja katera izmed vaj.
Omeniti moram še, da so pri vajah različne teže, ki se razlikujejo glede na kategorijo. Ti sta dve v ženski konkurenci in dve v moški, imenujeta se open in pro.
Drugače je tudi v tekmovanju dvojic, če se odločiš za double mix delaš vedno s težo, ki jo imajo ženske v pro kategoriji. Pri dvojicah so tudi nekoliko drugačna pravila. Par mora skupaj preteči vsak kilometer, nihče ne sme biti hitrejši, na vsako vajo morata oba priti istočasno. Lahko pa si vajo razdelita, na primer, pri SkiErgu lahko moški naredi 700 m in ženska 300 m.
Kako poteka nadzor, vse prek čipov?
Uporabljajo se čipi, pri vsaki postaji z vajo pa so tudi sodniki. Najprej sicer ponavadi opozorijo na nepravilno izvajanje vaje, če tega ne upoštevaš, te doleti časovni pribitek. Za manjše napake sta to dve minuti, za kaj večjega pa lahko dobiš tudi 15 minut pribitka. So pa zagotovo sodniki bolj strogi pri tistih prvih tekmovalcih, ki dosegajo najboljše uvrstitve.
Koliko je tekmovalcev na posamezni tekmi in koliko časa traja celoten dogodek?
Vse je odvisno od velikosti dogodka oziroma zmogljivosti dvorane. Ponavadi se na posamezni lokaciji zbere okoli 3000 do 4000 tekmovalcev, ki se razporedijo po različnih dnevih in terminih, saj tekmovanja navadno potekajo tri ali celo štiri dni.
Pri sami prijavi napoveš predviden končni čas, da te potem lahko ustrezno razporedijo po skupinah, v katerih se štarta. Vsaka kategorija je razdeljena v valove, ki štartajo na vsakih 10 minut, v enem valu je po 20 tekmovalcev. Pri prijavi veš le, kateri dan bo na sporedu tvoja kategorija, točno uro štarta pa izveš nekaj dni pred tekmo.
Ja, Hyrox je kar organizacijski zalogaj. Veliko ljudi je vpletenih v pripravo in sam potek tekme.
Sama najraje vidim, da je moj štart zjutraj in prvi dan tekmovanja, da si potem v soboto oziroma nedeljo lahko privoščim še ogled kraja, v katerem sem.
Kaj je pa razlika med kategorijama open in pro ter kdo se po tvojem mnenju najbolje znajde v tem športu?
Dolžine so iste, je pa velika razlika v teži, s katero delaš posamezne vaje, kar se na koncu zelo pozna. Morda sem v lanski sezoni naredila največjo napako ravno pri tem, da sem si preveč tekem izbrala v pro kategoriji, kjer si vsekakor želim tekmovati, ampak mislim, da moram najprej nabrati še nekaj izkušenj v kategoriji open.
Za vsakega je Hyrox nov šport, kljub temu pa je za nekoga, ki prihaja iz vzdržljivostnega športa, prehod v Hyrox lažji. Meni tega najbolj manjka, v trening moram vlagat več časa, da nadoknadim ta manko volumna.
Katera Hyrox vaja ti je najtežja?
Teže pri vajah niso grozne, so zmerne, tudi za nekoga, ki morda nima veliko treninga moči za sabo. Izziv je bolj v vzdržljivosti, da poleg hitro opravljenih vaj uspeš še hitro teči.
Meni je zagotovo najtežja zadnja vaja »wall balli«. Malo zato, ker je zadnja in si res že na koncu z močmi, malo pa tudi zato, ker sem po postavi majhna in moram še toliko višje vreči žogo.
Ampak pri Hyroxu ni pomembno samo to, kako dobro si fizično pripravljen, ampak predvsem kako dobro si sposoben razporedit moči na tekmi. Dobro moraš poznati sebe, da veš, koliko energije nameniti posamezni vaji. Veliko je v taktiki, tu imam zagotovo še veliko prostora za napredek.
Kakšen je po tvojem mnenju in izkušnjah dober ciljni čas?
V kategoriji open je za stopničke ponavadi dovolj ena ura, pa tja do ure in deset minut, seveda odvisno od konkurence. V pro kategoriji pa je lep rezultat ura in petnajst minut, recimo. Za primerjavo, elitne tekmovalke preizkušnjo zmorejo v manj kot eni uri.
Na kolikih tekmah si bila doslej in kje nameravaš tekmovati letos?
Na Hyroxu sem tekmovala sedemkrat. Letos imam v planu nastopiti na Dunaju, kjer bova tekmovala skupaj z Miho, v Varšavi, kjer bom tekmovala sama in prvič v ženskih dvojicah, za konec sezone pa računam tudi na nastop v Berlinu.
Hyrox tekme so sicer res, res hitro razprodane, zato ne smeš predolgo odlašati, kljub temu da zahtevajo kar nekaj logistike in časa, saj so precej oddaljene od nas. Baje na Balkanu niti nimamo primerne dvorane. Najbližje prizorišče za nas je recimo Dunaj, Rimini, pa tudi Stuttgart.
Ali obstajajo tudi Hyrox profesionalci?
Ja, imenujejo se elita, to je najboljših 15 v ženski in moški kategoriji. Ti tekmovalci imajo določene bonuse, ugodnosti pri prijavi na tekme, tudi sponzorje. Ampak v elito se je treba uvrstiti.
Na elito se uvrščaš z dobrimi rezultati v kategoriji pro, gre za sistem nabiranja točk glede na doseženo uvrstitev. Eliti so potem na voljo posebna tekmovanja, tudi svetovno prvenstvo, na katerega so povabljeni še določeni drugi boljši tekmovalci, ki se potem merijo za naslove svetovnih prvakov v svojih kategorijah, glede na starostno skupino.
Kakšne so nagrade za najboljše?
Nagrad za najboljše ni, ni niti kakšnih sponzorskih darilc, kot so denimo na tekaških prireditvah. Dobiš samo zastavico, na katero si seveda ponosen, ampak kakšnih drugih ugodnosti pa nimaš, ni ugodnosti za naslednjo tekmo, ni brezplačnih štartnin. Ja, ta šport ni poceni. Drugače je za elito, tam mislim, da so denarne nagrade, vsaj za prva tri mesta.
Koliko pa znašajo štartnine?
Cena je odvisna od lokacije tekmovanja in kategorije, gibljejo se okoli 200 evrov. Dodatno potem stanejo še uradne fotografije, potni stroški, stroški bivanja na lokaciji … Ja, kot sem rekla, veliko dodatnih stroškov je. Ampak ne športamo samo zaradi nagrad in denarja, kajne?
Kako potekajo tvoji treningi?
Sprva sem trenirala skupaj z Miho, ki je sicer športni trener, ker pa sem želela razbremeniti njega, da ne razmišlja še o najinem treningu in da se preveč ne kregava, sva se odločila za drugega trenerja. Tako da zdaj trenirava pod vodstvom trenerja oziroma ekipe, s katero se posvečamo Hyroxu in delamo celostno, torej skrbimo tako za treninge kot tudi za ustrezno prehrano.
Moji treningi so sicer trenutno manj intenzivni zaradi težav s feritinom, kar moram seveda čimprej urediti. Ampak navadno je moj cilj, da naredim določeno tedensko kilometrino teka, h kateri potem vključim še trening za moč in specifične Hyrox elemente. To pomeni, da ne delam vseskozi Hyrox simualcije, torej ne delam samo osmih Hyrox vaj, ampak se posvečam različnim vajam za izboljšanje moči.
Veliko treninga je v coni 2, torej manj intenzivnih vaj in lahkotnega teka, s čimer se gradi baza. Takšen trening je denimo na dan, ko moram 90 minut nameniti nabiranju volumna, torej ne gre za intenzivno aktivnost, ampak si moram sama izbrati nekaj vaj, ki jih potem v zmernem tempu izvajam 90 do 120 minut.
Navadno imam dva različna tipa treninga na dan, ki ju najraje opravim zjutraj. Morda ni idealno, da oba naredim skupaj, ampak popoldne me čakajo druge obveznosti. Vse skupaj to nanese od ure in pol do tri ure treninga dnevno.
Seveda imam v tednu tudi dan ali dva počitka in to je zagotovo najtežja stvar na mojem planu (smeh). Če bi trenirala sama, si zagotovo ne bi vzela dovolj časa za počitek. In to je pogosto napaka, ki jo delamo športniki. Zato je res dobro imeti trenerja, ki mu moraš zaupati.
Omenila si, da sodeluješ tudi z dietetikom. Zakaj si se odločila za to?
Moja preteklost s prehranjevanjem ni bila idealna, imela sem motnje hranjenja. Na tem področju sem res veliko delala narobe, s Hyroxom pa sem na tem področju veliko pridobila. Čeprav veliko več treniram, po drugi strani veliko več pozornosti namenjam tudi svojemu zdravju na splošno.
Zavedati sem se začela, da moram ob taki količini treninga, telesu dati dovolj energije, sicer se bom sesula. Redno si pregledujem kri, veliko bolj sem pozorna na to, kaj res jem, nenazadnje, dobila sem nazaj tudi menstruacijo. To je dokaz, da kljub povečanem obsegu treninga, pazim nase. Prej sem se denimo izogibala ogljikovim hidratom, zdaj se ne ne bojim več sladkorja, zavedam se, da to dvoje pri tako intenzivnih treningih pravzaprav potrebujem.
Sodelovanje z dietetikom se mi zato zagotovo obrestuje, saj on ve, kaj dela, jaz pa ne raziskujem po svoje, se ne obremenjujem s prehrano, upoštevam njegove smernice in mi je zato veliko lažje.
Kakšno obutev uporabljaš za Hyrox tekme?
Uporabljam tekaški copat Mizuno Neo Vista, ki sicer ni najbolj stabilen, ampak pri Hyroxu 8 km teka igra odločilno vlogo, zato moraš imeti dober, hiter tekaški čevelj. Zdi se mi, da je prav tek eden izmed pomembnejših elementov tega športa. Copati Neo Vista mi zelo ustrezajo, čeprav sem se morala na začetku malce navaditi, saj nimajo ravnega podplata in so lahko pri vajah za moč nestabilni. Ampak ker čevlje nosim tudi na treningu, nimam težav.
Tudi drugi tekmovalci pri Hyroxu večinoma uporabljajo tekaške čevlje, saj je res pomembno, da imaš hitro in odzivno obutev. Pomembno je le, da s temi čevlji že prej treniraš, da jih ne obuješ samo za dan tekme. Sicer pa lahko pri zadnji vaji, wall ballu, kjer imamo tekmovalci največ težav s stabilnostjo, čevlje tudi sezuješ.
Letos bom poleg modela Neo Vista preizkusila še model Neo Zen 2, ki naj bi bil malenkost bolj stabilen in zato morda še boljši prav za Hyrox.
