Ljubljana je tekla. Navdušenje ostaja.

Osebni rekordi, zmage, pogumni nastopi in nasmehi ob prihodu v cilj. Jubilejni 30. Ljubljanski maraton je za seboj pustil zgodbe, ki bodo tekače spremljale še dolgo po zadnjem kilometru. Del številnih je bil tudi Mizuno – na progi in na sejmu Tečem, kjer je izjemen odziv obiskovalcev potrdil zaupanje v kakovost Mizuno tekaških copat.

Ko se mestne ulice znova odprejo prometu in medalja dobi svoje mesto doma, občutek ostane. Spomin na navijače, na premagano krizo, na zadnji zavoj pred ciljem. In pogosto tudi misel: kdaj gremo spet?

Prav ta energija je zaznamovala letošnji Ljubljanski maraton. Za Mizuno je bil to konec tedna, ki je povezal vrhunske športne dosežke, osebne tekaške zgodbe in skupnost, ki v teku išče izziv, zadovoljstvo in užitek v gibanju.

Mizuno na nogah slovenskega maratonskega prvaka

Za enega najodmevnejših dosežkov je poskrbel Anže Roblek, ki je osvojil naslov državnega prvaka v maratonu. Njegov nastop je prinesel izjemen razlog za veselje tudi ekipi Mizuno in pokazal, da imajo copati te znamke svoje mesto na najzahtevnejših tekmovalnih preizkušnjah.

Za naslovom so številni treningi, vztrajnost in premišljena priprava. Ko se vse to sestavi na tekmovalni dan, nastanejo trenutki, zaradi katerih ima prihod v cilj še poseben pomen.

Anže Roblek: »Iskreno, razmišljal sem o boju za tretjo stopničko, prva pa je bila čudovito presenečenje. Sploh, ker mi je to uspelo samo tri tedne po Berlinskem maratonu, poleg tega sem podrl še svoj osebni rekord. Z dobro opremo gre lažje.«

Jan Kokalj: pogumen maratonski debi in šola za naprej

Jan Kokalj je na svoj prvi maraton prišel odlično pripravljen in z visokimi ambicijami. Do 32. kilometra je tekel po načrtu, v ritmu za izjemen rezultat, nato pa se je nastop nepričakovano zapletel.

»Bil sem v ritmu za končni čas 2:13:20, s čimer bi za več minut popravil slovenski rekord na Ljubljanskem maratonu. Nenadoma pa so noge postale trde,« je po nastopu povedal Jan.

Sledili so kilometri vztrajanja in poskusov, da bi vendarle nadaljeval do cilja.

»Od 32. do 36. kilometra sem poskušal vse, trikrat sem se ustavil in ponovno nadaljeval, na koncu pa dokončno odstopil. Lahko rečem, da sem trčil ob tako imenovani maratonski zid. Grenka izkušnja.«

Njegov debi se je končal drugače, kot si je želel, prinesel pa je tudi novo spoštovanje do zahtevnosti maratonske razdalje.

»Vsekakor maraton ni hec, zato sedaj maratonce še bolj spoštujem!«

Dominika Podobnik: v najboljši družbi tudi skozi težke kilometre

Za Dominiko Podobnik je bil glavni cilj sezone berlinski maraton. Ljubljana sprva ni bila v načrtu, a priložnost za nastop z Domnom Hafnerjem, aktualnim trikratnim slovenskim zmagovalcem teka Wings for Life World Run, je bila preveč mikavna. Domen je tokrat prevzel vlogo njenega zajca – narekovalca tempa in podpore na progi.

»Ko pa se je ponudila priložnost, da na start stopim v najboljši družbi, nisem dolgo oklevala. Tek z Domnom Hafnerjem je bil res nepozabna izkušnja, ki je tekmi dala še poseben čar,« je povedala Dominika.

Le tri tedne po Berlinu so se med tekom začele oglašati utrujene noge. Z Domnom sta prilagodila tempo, Dominika pa je pozornost preusmerila na vzdušje in uživanje v dogodku.

»Od približno 20. kilometra naprej so postajale noge vse težje, zato sva z Domnom spustila tempo, sama pa sem se poskusila čim manj obremenjevati s časom in se bolj osredotočiti na to, da uživam v teku in vzdušju ob progi.«

Pohvalila je skoraj idealne razmere in spremembo trase v zadnjih treh kilometrih. Čeprav je vedela, da je sposobna hitrejšega maratona, je v cilju prevladala hvaležnost, da je bila del jubilejne izvedbe.

»Zdaj sledi nekaj tednov regeneracije, potem pa se že veselim novih tekaških izzivov.«

Runningbesties: osebni rekord in motivacija za naprej

Anja Kejžar in Hana Novak, na Instagramu bolj znani kot runningbesties, sta iz Ljubljane odnesli različni izkušnji. Njuni zgodbi lepo pokažeta, kako nepredvidljiv je lahko tekmovalni dan.

Anja je na desetkilometrsko preizkušnjo prišla po obdobju manj prepričljivih treningov. Njena skrita želja je bila rezultat pod 40 minutami, a pred startom ni bila prepričana, da je dosegljiv.

»Zato sem šla na tekmo brez posebnih pričakovanj, z mislijo, da bom dala vse od sebe in štartala v tempu za pod 40, dokler bo pač šlo.«

Tokrat se je vse sestavilo. Tempo je držala brez večjih težav, proti koncu še pospešila in v cilj pritekla z neto časom 39:05 ter novim osebnim rekordom.

»Med tekom sem ves čas čakala, kdaj me bo zmanjkalo, ampak se to kar ni zgodilo. Rezultat me je res pozitivno presenetil in sem še zdaj zelo vesela in skoraj ne morem verjeti, da mi je uspelo.«

Hani se tekma ni izšla po željah, a je njen pogled že usmerjen naprej:

»Sobotna tekma se žal ni izšla po mojih pričakovanjih, ampak tudi takšne tekme so del športa. Vsaka je nova izkušnja, iz katere se lahko nekaj naučim. Zdaj pa nekaj počitka in potem z novo motivacijo naprej proti novim ciljem!«

Osebni rekord in zahtevnejši tekmovalni dan sta enako resnična dela tekaške poti. Oba prineseta izkušnje, na katerih nastajajo naslednji cilji.

Klemen Vilhar: iz zahtevnih tekem se naučimo največ

Tudi Klemnu Vilharju se ljubljanski nastop ni izšel po željah. A ob pogledu na celotno sezono ostaja zadovoljen in iz zahtevnejše tekmovalne izkušnje že išče nauke za naprej.

»Žal se tekma ni izšla po željah, vendar se velikokrat prav iz takšnih trenutkov naučimo največ. S sezono sem vsekakor zadovoljen, saj je bil glavni cilj maraton, ki sem ga odtekel po načrtu.«

Njegove besede spomnijo, da je posamezna tekma del širše tekaške poti. Za njo ostajajo opravljeni treningi, doseženi sezonski cilji in izkušnje, ki pomagajo pri naslednjih izzivih.

Različni cilji, ista ljubezen do teka

Mizuno so na ljubljanskih ulicah izbrali tudi mnogi slovenski vplivneži in športni navdušenci, med njimi Rok Bužinel, Jernej Ferk, Teja Jugovic, Jani Jugovic in Dora Pušavec. S svojimi nastopi so bili del tekaškega utripa, ki vsako leto poveže toliko različnih ljudi.

Del te zgodbe je bila tudi paraolimpijka Viktorija Horvat, na katero smo prav tako izjemno ponosni, saj iz tekme v tekmo niza odlične rezultate. Ob njej pa še številni tekači, katerih dosežki morda niso prišli na naslovnice, a so bili zanje prav tako veliki.

Prav v tem je čar Ljubljanskega maratona: na prireditvi se srečajo boj za državni naslov, lov na osebni rekord in veselje ob uspešno premagani razdalji. Vsak teče s svojim razlogom. Vsak prihod v cilj ima svojo težo.

Sejem Tečem: veliko zanimanja, še več zaupanja

Tekaško navdušenje se je začelo že pred startom. Na sejmu Tečem je bil Mizunov razstavni prostor stičišče pogovorov o treningih, tekmovalnih ciljih in izbiri copat, ki lahko tekača podprejo na njegovi poti.

Odličen odziv obiskovalcev, veliko zanimanje in uspešna prodaja so za našo ekipo pomenili močno potrditev zaupanja v Mizuno. Tekači so želeli copate pomeriti, primerjati občutke in poiskati model za svoje potrebe – od udobnih vsakodnevnih kilometrov do hitrih treningov in tekmovalnih nastopov.

V ospredju je bila kakovost tekaške izkušnje: kako se copat prilega, kakšen občutek ponuja pri koraku in kako izbrati model glede na svoj način teka in cilje. Prav povezava udobja, blaženja in odzivnosti je razlog, zaradi katerega številni tekači posežejo po Mizunu.

Zanimanje na sejmu in dosežki tekačev na progi so skupaj pokazali, da je Mizuno pomemben akter v svetu teka. Od prvega pomerjanja do maratonskega cilja šteje zaupanje v opremo, ki spremlja vsak korak.

Pomemben del naše ekipe na sejmu je bil tudi Roman Kejžar – tekaška legenda, naš sodelavec in svetovalec, ki mu številni tekači zaupajo zaradi njegovih bogatih tekmovalnih in trenerskih izkušenj. Obiskovalcem je pomagal pri izbiri ustreznih copat ter z njimi delil praktične nasvete za treninge in tekmovanja. Roman je tudi trener nekaterih Mizuno atletov, zato je bil z mnogimi zgodbami letošnjega maratona povezan že dolgo pred startom. Njegova prisotnost je našemu razstavnemu prostoru dodala posebno vrednost: priložnost za pogovor s cenjenim strokovnjakom, ki tekače spremlja od vsakodnevnih priprav do njihovih največjih dosežkov.

Hvala vsem, ki ste se ustavili, delili svoje izkušnje in nam zaupali izbiro naslednjega para.

Za boljši rezultat. In za veselje do naslednjega teka.

Za dobrim nastopom so meseci priprav, vztrajnost in veliko opravljenih kilometrov. Ustrezno izbrani copati to delo podprejo ter tekaču pomagajo, da se osredotoči na svoj ritem in izziv pred seboj. To je tudi tisto, kar želimo z Mizunom približati vsakemu tekaču: možnost, da sledi svojim ambicijam in uživa na poti do njih. Da najde copat, v katerem so vsakodnevni kilometri prijetnejši, hitri koraki odzivni in naslednji tek nekaj, česar se veseli.

Letošnja Ljubljana je ponudila vse: naslov državnega prvaka, osebne rekorde, tek v dobri družbi in nastope, iz katerih bo zrasla nova motivacija.

Ljubljanski maraton je za nami. Naj občutek, zaradi katerega smo obuli tekaške copate, ostane.